Zakaj zavetišče v Murski Soboti
Z vstopom v Zahodno, in s tem popolnoma potrošniško družbo, se moramo soočiti tudi z negativno platjo družbene ureditve v kateri živimo. Ena najbolj perečih je brezdomstvo, ki je posledica različnih faktorjev, ki se prepletajo in so zelo kompleksni. Brezdomstvo je ena od zadnjih, a tudi najpogostejših, in kritičnih faz »akutnega« socialnega ter ekonomskega položaja. V izhodiščni točki reševanja tega problema govorimo o »kurativi«, o samem preventivnem javnem socialnovarstvem delu pa šele skozi izvajanje programov.
Reševanje problema brezdomstva država opredeljuje v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva 2006-2010 (NPSV 2006-2010), v kateri podrobno opredeljuje merila za razvoj mreže javne službe na področju socialnega varstva, kjer se izvajajo socialnovarstvene storitve. Javni socialnovarstveni programi so dopolnila k socialnovarstvenim storitvam. Njihovo financiranje zagotavljajo država, lokalna skupnost in uporabniki sami. NPSV 2006-2010 navaja tudi mrežo sprejemalisč in zavetišč za brezdomce, brezdomke s skupno zmogljivostjo najmanj 250 mest v vseh statističnih regijah po Sloveniji.
V MO Murska Sobota se je potreba po Zavetišču za brezdomce zaznavala in izražala že več let, kar je razvidno že iz Akcijskega načrta uresničevanja nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005. Ponovno je še zagotavljanje te potrebe opredeljeno v dokumentu »Strategija razvoja socialnega varstva od leta 2007 -2013 v Mestni občini Murska Sobota« (Šeruga-Bednar, CSD Murska Sobota, 2006).
Namen zavetišča
Osnovni namen izvajanja programa je psiho-socialna oskrba in urejanje, vodenje ter svetovanje uporabnici, uporabniku zavetišča na dveh ravneh, ki se dopolnjujeta:
- na primarni ravni: nastanitev/nočitev, zagotovitev toplega obroka, zagotovitev vzdrževanja osebne higiene, toaletnih potrebsčin, obleke in obutve
- na sekundarni ravni: pomoč pri urejanju osebnih stisk in težav (v okviru drugih socialnovarstvenih storitev), na podlagi urejanja na primarni ravni postopno socialno vključevanje z namenom nadaljnjega urejanja (status, dokumenti, resocializacija, treningi socialnih vesčin, vrnitev na trg dela, obnavljanje socialnih mrež, normalizacija zdravstvena stanja oz. organizacija zdravstvenih storitev, aktivno preživljanje prostega časa, druženje, reintegracija ter pridobivanje funkcionalnih znanj v oblikah tečajev in delavnic).
Program se izvaja tako na splošni (urejanje, vodenje) kakor na individualni ravni (delo s posameznikom, posameznico, načrt psiho-socialne skrbi, individualni načrt dela, sprejem, priprava na odhod iz Zavetišča).
Uporabniki, uporabnice, bodo oz. bi naj dosegli ponovno družbeno revitalizacijo s pomočjo strokovnega vodenja »Zavetišča« v sodelovanju z vsemi ostalimi institucijami, ki zagotavljajo socialno-varstvene storitve potrebne za neko osnovno ureditev socialnega in s tem posledično tudi ekonomskega položaja.
Uspešnost in učinkovitost realizacije ciljev programa se kaže tudi v preprečevanju nasilja, vnašanju alkohola in prepovedanih drog v »Zavetišče«, lajšanju osebnih stisk, osmišljanju takega bivanja, kar pa temelji na doslednem hišnem redu in pravilnikom obnašanja v »Zavetišču«.
Vodijo se evidence vstopa / izstopa iz »Zavetišča«, dnevne in mesečne evidence prisotnosti, mesečnih plačil. Beležijo se tudi individualne potrebe uporabnikov, kar služi predvsem za izboljšavo programa in same ponudbe storitve.
Za koga
»Zavetišče« je namenjeno ljudem brez doma - brezdomcem. Brezdomci so ljudje, ki so ostali brez doma zaradi najrazličnejših okoliščin. V družbi obstaja stigma o brezdomcih kot o ljudeh z zasvojenostjo, čeprav je treba vedeti, da so zasvojenosti zgolj posledica različnih oblik osebnostnih stisk. Prav tako obstaja napačno dojemanje, da je brezdomstvo življenjski stil, kar rado pripelje do enačenja s pojavom t.i. klošarjev.
Brezdomci so predvsem osebe s težavami v duševnem zdravju ali osebnostnimi motnjami, žrtve nasilja v družini ali bližnji okolici. Vse pogostejša pa sta pojava prevelikih življenjskih / stanovanjskih stroškov oz. deložacij, kar pomeni tudi brezdomne družine, osebe v pokazenski obravnavi in pa osebe (predvsem moški) s prepovedjo približevanja.
Tako so »ciljna« skupina ljudje, ki ostanejo brez doma iz različnih razlogov:
državljani Republike Slovenije in osebe z dovoljenjem za stalno bivanje v RS s stalnim bivalisčem v MO Murska Sobota;
državljani Republike Slovenije in osebe z dovoljenjem za stalno bivanje v RS z zadnjim stalnim bivališčem v MO Murska Sobota, ki so brez urejenega stalnega bivališča oz. brez urejenih veljavnih dokumentov ter
posamezniki, posameznice, ki zaradi svojega načina življenja nimajo več urejenih dokumentov, vendar že daljše obdobje (20-30 let) živijo v tem okolju in imajo tu razvito socialno mrežo.
Pomembno je, da se brezdomcu, ki se začne socialno urejati zagotovi dom – dom, bivanjski prostor, dnevni prostor, zatočisče, azil oziroma t.i. »zavetisče za brezdomce«, ki pa ne sme nuditi zgolj strehe nad glavo, ampak tudi strokovno vodene javne socialnovarstvene storitve.
Med uporabniki se vsako trimesečje izvede anonimna anketa, katera služi za vrednotenje dela in refleksijo dela izvajalcev. Po potrebi se takšne ankete izvršujejo mesečno. Vrednotita se predvsem segmenta delovanja na skupinski oz. primarni ravni ter na individualni, sekundarni ravni. Za sprotne evalvacije pa nam služijo tedenski skupinski sestanki z uporabniki. Poseben poudarek damo tudi evalvacijam s strani »zunanjih« institucij. Tako bomo povabili k ovrednotenju našega programa CSD M. Sobota, MO Murska Sobota, Fakulteto za socialno delo in se nekatere druge ustanove.
V »Zavetišču« damo odprto pot vsem reševanjem konfliktov jasno, glasno in sproti, a zgolj na podlagi doslednega spoštovanja hišnega reda in pravil obnašanja v »Zavetišču«!
Bivanje
»Zavetišče« v Murski Soboti ima obliko dnevnega centra z nočno namestitvijo. Pogoj za namestitev je napotnica CSD ter lastna sredstva za doplačilo (mesečnega) bivanja. Naloge vodenja zavetišča se opravljajo v dopoldanskem in popoldanskem času.
V okviru dnevnega centra se izvajajo aktivnosti, v katere so vključeni uporabniki, ki kažejo zanimanje in sposobnost, željo za ponovno socialno vključenost ter aktivno vključitev na trg dela ali zgolj ureditev akutne socialno-ekonomske situacije.
V okviru nočne nastanitve je poleg bivanja v »Zavetišču« omogočen topel obrok, vzdrževanje osebne higiene, osnovne toaletne potrebščine, obleka ter obutev. Zavetišče je odprto vse dni v letu, ne glede na praznike, vikende. Za učinkovito delo je organizirana skupina iz vrst predstavnikov MO Murska Sobota, Zavetišča - društva Mozaik in CSD Murska Sobota.
Vsak posameznica, posameznik aktivno sodeluje pri izvedbi programa vsaj 2 uri na dan pri vsakodnevnih opravilih. Nadaljnje sodelovanje je odvisno od želje in potreb posameznika, kar pa ne pomeni, da je tolerirana neaktivnost. Vsak od uporabnikov Zavetišča je namreč usmerjen v čim večjo aktivnost in večanje delovne storilnosti. Uporabniki so tudi povabljeni k aktivnemu soustvarjanju programa oz. delovanje »Zavetišča« samega.
Po dogovoru med CSD Murska Sobota, MO M. Sobota, društvom Mozaik in Javnim stanovanjskim skladom MO Murska Sobota so prostori za izvajanje dejavnosti kupljeni iz sredstev slednjega.
V stroške bivanja, ki jih prispevajo uporabniki v obliki mesečne participacije 100 €, je všteto: del najemnine, sveža posteljnine vsakih 14 dni, toaletne potrebščine in dnevni obrok hrane. Preostali, enaki delež, pa prispeva MO M. Sobota. V kolikor prihaja uporabnik, uporabnica iz druge občine MO M. Sobota tej občini po vnaprejšnjem dogovoru zaračuna storitev.
Kako do nas
Zavetišče za brezdomce MS - Mozaik
Telefon: 0599 32 520
E-mail: zavetisce.ms@siol.net
